IZBIRA GLASBE NIKOLI NE BI SMELA BITI PREPUŠČENA NAKLJUČJU

Celoten članek: marketingmagazin.si

Avtor: Gašper Meden

 

Predstavniki slovenskih oglaševalskih agencij so nam zaupali svoje »recepte« za izbiro glasbe oziroma skladb v oglasih. Pristopi so različni, cilj isti – ustvariti izstopajoč in zapomnljiv oglas, ki bo povrhu vsega še prijetna izkušnja za gledalca.

Produkcija (dobrega) oglasa je zahtevno delo – vse od idejne zasnove do scenarija preko animacije. Le malokdo vam bo oporekal, da je pri produkciji oglasa ključna tudi izbira glasbe. No, ne bodo vam oporekali niti podatki. Analitični družbi Neurosight in Thinkbox sta v svojo raziskavo leta 2016 vključili več kot 150 televizijskih oglasov in ugotovili, da so bolj zapomnljivi tisti oglasi, kjer dogajanje narekuje glasba (zanimivo se je bolje odrezala glasba, ki je nastala pred letom 2000), na primer, ko se besedilo ali ritem skladbe nanašata na dogajanje na zaslonu.

 

Z DOBRO GLASBO LAHKO IZKUŠNJO GLEDALCA NADGRADIŠ

Anja Bencik, vodja naročnikov v agenciji Internavti, poudarja, da ima glasba danes v poplavi oglasov zelo velik pomen. »Pomaga nam, da blagovne znamke in komunikacijske akcije vzbujajo prava čustva, se lažje povežejo s ciljno skupino in da izstopajo v oglasnem bloku,« pojasnjuje. Tudi po mnenju Medeje Kraševec, kreativne direktorice v Luni TBWA, je glasba zelo pomemben del oglasa, saj pritegne pozornost in izboljša sposobnost pomnjenja, zato izbira skladbe nikoli ne bi smela biti prepuščena naključju. Podobno meni Domen Husu, kreativni direktor v agenciji Yin+Young, ki pravi, da je izbira glasbe za multimedijske, predvsem visokoprodukcijske televizijske oglase, ključnega pomena: »Z dobro oziroma ustrezno glasbo lahko izkušnjo in doživljanje gledalca bolj ali manj nadgradiš, s slabo oziroma neustrezno pa konkretno poslabšaš ali v nekaj sekundah celo sfižiš.« Ne nazadnje morata zvok in slika v bazenu gledalčevega zaznavanja plavati sinhrono, se prepletati, nadgrajevati in predvsem dopolnjevati, zato naknadno degustiranje desetih verzij »stockovske« mineštre klavirja, ukulel in super veselega požvižgavanja na že posneto sliko ni priporočljivo, kot se Husu slikovito izrazi. »Da ne bo pomote – vse našteto v veliki meri velja tudi za (pre)pogosto podhranjene radijske oglase.« Za Mitjo Godniča, izvršnega producenta v Dobrih zgodbah, pa je izbor glasbe eden od najtežjih procesov pri produkciji videovsebine, ker močno določa oziroma usmerja čustva pri gledalcih. »Izbor glasbe lahko vzame cel dan brskanja po glasbenih katalogih,« poudarja.

 

NI ENEGA RECEPTA ZA VSE

V agenciji Luna \TBWA nimajo enega recepta za vse. »Vsak projekt je edinstven in tudi izbira glasbe je drugačna za vsak projekt,« pojasnjuje Medeja Kraševec. Pri skladbi za Slovenske novice so tako najprej napisali besedilo, potem pa so to besedilo uglasbili. Pri oglasu za Lidl Slovenija »Vsi vedo« pa so najprej izbrali skladbo in potem zanjo napisali besedilo. V primeru oglasa za Argeto »Življenje je, kar sami ustvarimo iz njega« so najprej imeli scenarij in nato iskali primerno glasbo, ki bi povzela sporočilo tudi v zvočni sliki. »In res smo jo našli, skladbo Mel C z naslovom First day of my life, ki se je zares dobro ujela z našo zgodbo,« dodaja sogovornica.

Se nadaljuje...