Vir: sta.si

Foto: Bor Slana/STA

Zamuda pri implementaciji evropske direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ni tako zelo problematična in bi lahko celo koristila za dodatne pogovore in usklajevanja, so se strinjali sogovorniki na okrogli mizi o avtorskih pravicah STA kluba. Poudarili so tudi pomen kolektivnega uveljavljanja pravic.

Slovenija kot večina držav EU zamuja z implementacijo predlani sprejete direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Države članice so za implementacijo imele čas do 7. junija letos, kar pa velika večina držav, tudi Slovenija, ni storila.

»Področje je tako pomembno in se ne spreminja pogosto, zato bi bilo smiselno izkoristiti to priložnost za dialog, mogoče ponoviti nekatera stališča in na koncu priti do rešitev«, je pojasnil poslovodja kolektivne organizacije Kopriva Nikola Sekulović.

Član poslovodstva Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (Sazor) Luka Novak je ob tem sicer izrazil željo, da bi bila direktiva vseeno implementirana še letošnje leto.

Hiter premik naprej na tem področju bi bil po besedah generalne sekretarke Društva novinarjev Slovenije (DNS) Špele Stare ključen, saj avtorske pravice predstavljajo del problema uhajanja denarja v medijih. Tako je predstavila primer Avstralije, kjer skoraj polovico denarja, ki ga oglaševalec nameni za oglas, poberejo platforme kot so Facebook, Netflix in Google.

Direktor kolektivne organizacije Aipa Gregor Štibernik je na okrogli mizi sicer pojasnil, da je Slovenija pri poteku implementacije direktive na dobri poti. Trenutno sta namreč v pripravi noveli zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, je spomnil Aleš Gorišek, z direktorata za notranji trg na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Oba predloga sta od maja v javni obravnavi in po besedah Goriška še vedno prejemajo utemeljene predloge zainteresirane javnosti. Trenutno pripravljajo strokovni pisni odziv na vsa ta mnenja, ki bo služil kot podlaga za pripravo naslednjega predloga implementacije omenjenih novel. »Ni pa še znano, kdaj bosta noveli poslani v zakonodajni postopek«, je dejal.

Štibernik je pojasnil, da se avdiovizualni sektor na področju avtorskih pravic sooča z malenkost večjimi izzivi, saj ustvarjalci uveljavljajo svoje pravice na podlagi zakona iz leta 1995. S predlogom zakona o avtorskih in sorodnih pravicah so zadovoljni. Avtorji avdiovizualnih del so v njem namreč končno izenačeni z literarnimi in glasbenimi avtorji. Naslednji izziv tako predstavlja zakon o kolektivnem upravljanju pravic. Na tem mestu je Štibernik ponovno izpostavil kolektivno upravljanje in uveljavljanje pravic, katerega prednost je, da so kolektivne organizacije regulirane, transparentne in vključujoče.

Sekulović osebno pričakuje predvsem dve spremembi. Prva je ureditev načina uveljavljanja, ki je trenutno individualen. Tako bi se moral glasbenik za svoje nadomestilo individualno pogajati z velikani kot so Google, Amazon, YouTube in Spotify, kar v praksi ni mogoče. Ravno kolektivno upravljanje bi bilo na tem mestu dobrodošlo. Drugo področje pa je ureditev skladov, ki so namenjeni socialnim, kulturnim in izobraževalnim potrebam imetnikov pravic. »Sosednje države imajo to področje precej bolje urejeno kot Slovenija«, je pojasnil.

Direktiva na novinarskem in založniškem področju uveljavlja to novo založniško sorodno pravico. Novinarske organizacije so to novo pravico podpirale predvsem zato, ker se jim zdi ključno, da je delež prejetih nadomestil namenjen tudi novinarjem. Trenutna zakonodaja sicer že določa pravico klipinga, na podlagi katere bi se moralo nadomestilo razdeliti tako, da bi bilo 30 odstotkov nadomestila namenjenega avtorjem. A kot so ugotovili, novinarji ne participirajo na tej pravici oziroma so ta nadomestila predmet nekih bilateralnih pogodb med kliping agencijami in velikimi časopisnimi izdajatelji. Zato bi bilo po besedah Staretove potrebno vzpostaviti tudi novinarsko kolektivno organizacijo.

Kolektivizacija je pomembna tudi po oceni Novaka. Za avtorje in založnike literarnih, znanstvenih in publicističnih del je pomemben člen direktive, ki določa izjemo za uporabo del in drugih predmetov v dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja oziroma t. i. izobraževalno izjemo za digitalno reprodukcijo v izobraževalnih ustanovah.

Po njegovi oceni je pripravljavec zakona sledil temu, da je ta izjema obvezna, imetniki pravic pa bodo tako primerno pravilno poplačani za svoje delo.

Poslovodja Združenje avtorjev Slovenije (Zamp) Barbara Pogačnik je pojasnila, da so tudi oni predlagali omejitve izjem pri izobraževalnih vsebinah. Strinjala se je s Staretovo, da je prenos pravic na delodajalca za deset let lahko precejšen problem, a je potrebno razumeti medijske hiše in producente, da na tak način zagotavljajo lastništvo znotraj zaposlitev, ki jih nudijo. Gorišek je ob tem ocenil, da bi bile kolektivne organizacije pomemben sogovornik.